Kandida

Celosten pristop k zdravljenju kandide

Kadar terapevt želi pozdraviti kandido, pa tudi, če jo želijo odpraviti oboleli sami, moramo najprej poiskati vzroke. Zakaj so se te nevarne glivice tako razširile po telesu? Če ne odpravimo vzrokov, ampak zdravimo samo simptome, se bodo glivice vedno znova vračale. Tak simptomatski pristop k zdravljenju glivic je žal zelo pogost in z njim dosežemo samo to, da se boj proti glivicam nikoli ne konča.

Glavni vzrok za nastanek glivic je pomanjkanje vitalnosti. Za razlago dva primera: če pogledamo list na zdravem drevesu, bomo zaman iskali glivice. Ko pa list odpade na zemljo, se mrtvega lista takoj lotijo glivice; in tako je tudi prav! Podobno je pri človeku z nožnimi glivicami. Koža je na prizadetem delu tako slabo prekrvavljena ali tako kisla (kar je posledica nizke vrednosti pH zaradi zakisanosti telesa), da se vitalnost na njeni površini zmanjša in glivice se lahko takoj naselijo in razmnožijo, ko pride ta del kože z njimi v stik (na primer na kopališču ali v savni).

Nikoli nimamo samo ene vrste glivic

Pred zdravljenjem kandide moramo tudi ugotoviti, katero vrsto sploh imamo. Je to najpogostejša glivica Candida albicans ali mogoče glivica Candida kefir? Pri slednji bi bilo nesmiselno, da uživamo kefir, saj bi telo še bolj obremenjevali. Ker laiki nimajo možnosti za določitev vrste glivice, predlagam v splošnem, da se pri zdravljenju kandide izogibate kefirja in jogurtov z dodanimi probiotočnimi bakterijami (v njih je po navadi prenizka količina probiotičnih bakterij, poleg tega samo en rod ali največ dva, hkrati pa veliko drugih snovi, ki obremenjujejo črevesje).

Tudi plesni so nezaželjene

Pri obremenitvah s kandido so skoraj vedno prisotne tudi druge vrste glivic. Zanimivo je, da je zelo pogosta plesen. To je lahko klasična zidna plesen (Aspergillus), ki se rada pojavi v kopalnici (med fugami ploščic, pri kopalni kadi) ali na slabo izoliranih stenah (za pohištvom ali v kotih). Te plesni pridejo v telo prek dihal in sluznic, močno zastrupljajo telo in vitalnost se zmanjša, kar je ugodno za rast drugih glivic, ki so še prisotne v telesu.

Lahko pa so to plesni, ki jih dobimo s hrano: mlečna plesen (Geotrichum Candidum) ali iz družine Penicilinum (na primer iz sirov). Zato je treba včasih poleg telesa sanirati tudi stene, vsekakor pa z jedilnika črtati sire.

Kandida se naseli po celem telesu

Pomemben je še en vidik: kandida se ne naseli samo v črevesju, ampak po celem telesu. V črevesju se glivice zelo dobro počutijo, saj je tam toplo in vlažno, pa še hrana jim je z lahkoto dosegljiva. Terapijo zato začnemo v črevesju, ne smemo pa z njo prehitro odnehati (na primer takrat, ko je sanirana črevesna flora), da se očistimo vseh glivic, tudi tistih zunaj črevesja. Če tega ne naredimo, se bodo razpršene glivice spet naselile v črevesju (tam jim je najlepše), kmalu se bodo vrnili znani simptomi in z zdravljenjem lahko začnemo od začetka. Zato tudi ni priporočljivo, da se pri glivicah postimo, saj se te zaradi pomanjkanja hrane izselijo iz črevesja in jih tako teže dosežemo (zdravimo, nadzorujemo).

Zdravljenje poteka v štirih stopnjah

Najpogostejše vprašanje pri zdravljenju kandide je, kako dolgo traja zdravljenje. Za celostno obnovitev črevesja je potrebno najmanj tri mesece, navadno pa od šest do devet. Obnovitev poteka v štirih stopnjah: protiglivična dieta, razkisanje telesa, dodajanje probiotičnih bakterij in bioresonančna terapija. Najpomembnejša je prva stopnja, protiglivična dieta. Glivice se hranijo s sladkorji, zato je seveda logično, da jih lahko premagamo samo tako, da jim odvzamemo hrano. Tukaj so mišljene vse oblike sladkorja, kot so med, agavin sirup, sadni sladkor iz svežega sadja, sladkor v suhem sadju in sadnih sokovih. Pri presnavljanju se tudi ogljikovi hidrati spremenijo v sladkorje, zato moramo pri protiglivični dieti močno omejiti uživanje žit, krompirja, riža.

Ni pa dovolj, da z jedilnika črtamo neugodna živila, ampak moramo uživati tista, ki povečujo vitalnost (se spomnite zgodbe o odpadlem listu?), hkrati pa telesu dajejo encime, vitamine in minerale. To je zelenjava. Za zdravo črevesno floro je pomemben tudi kvas (predvsem zato, ker vsebuje veliko B-vitaminov).

Glivice imajo rade kislo okolje

Na zdravo črevesno floro odločilno vplivajo še minerali. Če nam manjkajo bazični minerali (na primer zato, ker se porabljajo pri razkisanju telesa), se ne bomo mogli nikoli trajno rešiti glivic. Zato je druga stopnja zdravljenja kandide razkisanje telesa z jemanjem bazičnih mineralov (zeolit) in bazičnimi kopelmi. Tudi v tem primeru ni dovolj, da razkisamo samo črevesje, ampak moramo celo telo. Glivice imajo rade kislo okolje, v bazičnem pa ne preživijo, zato je razkisano telo dolgoročno jamstvo za življenje brez glivic.

Odločilna je sestava probiotičnih bakterij

Tretja stopnja terapije je dovajanje zdravih rodov črevesnih bakterij.
Pomembno je kakšne rodove bakterij vsebujejo. Nujno je, da so v izdelku aerobne in anaerobne bakterije, tako kot je to v zdravem črevesju. Aerobne bakterije živijo od kisika in kot odpad proizvajajo dušik, medtem ko anaerobne živijo od dušika in proizvajajo kisik. Tako bakterije same vzdržujejo ravnovesje. Izdelki s probiotiki, ki vsebujejo samo nekatere rodove črevesnih bakterij, so zato celo škodljivi in niso uporabni za trajno obnovitev črevesja. Dobri probiotiki imajo več deset različnih rodov bakterij, ki nas ob rednem uživanju res podpirajo pri boju proti glivicam. V zdravem črevesju je več bakterij, ki proizvajajo kisik, kar je zadnji udarec glivicam (s protiglivično dieto ne dobijo hrane, z razkisanjem je telo bazično), ki imajo rade anaerobno okolje.

Še drugi dejavniki so povezani z glivicami

Pri zdravljenju glivic moramo zelo pogosto upoštevati še druge dejavnike, ki so povezani z glivicami:

a) Amalgamske zalivke v zobeh ugodno vplivajo na rast glivic v črevesju. Iz amalgama se vsak dan izloča zelo strupeno živo srebro, ki se nalaga v tkivu, živčevju, organih in s tem tudi v črevesju. Živo srebro zelo zavira delovanje imunskega sistema, zato se zmanjša vitalnost črevesja in glivice se z lahkoto razširijo. Zato je včasih potrebno, da najprej zamenjamo amalgamske zalivke, nato razstrupimo telo živega srebra zelo uspešen pri tem je zeoiit in šele nato pride na vrsto protiglivična terapija.

b) Jemanje antibiotikov je najpomembnejši dejavnik, zaradi katerega se glivice čezmerno razmnožijo in razširijo po telesu. Posledica jemanja antibiotikov je, da se v črevesju uničijo vse bakterije, tudi tiste dobre, ne uničijo pa se glivice. To pomeni, da pogosto ostanejo glivice med antibiotično terapijo edina živa bitja v črevesju, zato se lahko neovirano razmnožujejo. Po jemanju antibiotikov je imunski sistem zelo oslabljen in nima dovolj moči, da bi se boril proti razbohotenim glivicam. Zato postanejo glivice po vsaki terapiji z antibiotiki sestavni del črevesne flore. Če vzamemo antibiotike že čez nekaj mesecev, se bodo glivice še bolj razmnožile. Simptomi, da imamo preveč glivic, se ne pokažejo takoj, zato jih ne povežemo z jemanjem antibiotikov. Vsi tisti, ki morajo vzeti antibiotike, ker je njihovo življenje ogroženo (samo zato so jih naredili), morajo najmanj tri mesece po tem jemati probiotične bakterije in obnoviti črevesno floro.

c) Pri majhnih otrocih se lahko glivice razmnožijo po cepljenjih, ko je imunski sistem preobremenjen s strupi iz cepiv (živo srebro, formaldehidi).

d) Ugoden vpliv na naselitev glivic imajo kontracepcijske tablete, ki spremenijo sestavo sluznic.

e) Kot zadnja točka, pa zato nič manj pomembna, so mrtvi zobje, ki obremenjujejo celoten organizem (oziroma bakterije in toksini, ki so v njegovi okolici) in zmanjšajo njegovo vitalnost. Glivice imajo tako ugodne razmere za razmnoževanje.

Kdor je prebral zgoraj navedene točke, bo razumel, da je mogoče glivice uspešno in trajno pozdraviti samo s celotnim terapijskim pristopom. Ne jemljite glivic preveč zlahka, ker so po navadi napoved za druge, smrtno nevarne bolezni.